Kmetija Brhanovi se nahaja v neokrnjenih Brkinih Obalno-kraške regije. Domačija leži na 656 m nadmorske višine. Tradicija kmetije Brhanovi sega najmanj do prvih najdenih pisnih virov in sicer v drugo polovico 19.stoletja. Na njej živimo tri generacije. Od 2003 leta dalje pa ohranjamo ekološki način kmetovanja in gospodarjenja, ki deluje v sožitju z naravo. Na sredini vasi Gradišica je stanovanjska kmečka hiša, ob njej gospodarska poslopja, hlev, drvarnica in skedenj. Na koncu vasi stoji še večji hlev in na njem lastna sončna elektrarna. Obdelujemo okrog 140 ha površin: travnikov, njiv in gozda. Na kmetiji je okrog 80 glav goveda ter 2 konja. Družinska kmetija se ukvarja z več dejavnostmi. Prevladujeta predvsem živinoreja in poljedelstvo. Sejemo tudi različna žita, da lažje upoštevamo kolobar, ki je v ekološkem kmetovanju zelo pomemben. Domačijo obkroža sadovnjak, ki nam jeseni nudi ekološka jabolka. Med zimo in burjo pa se grejemo, tako mi kot naši kupci, z drvi.

Brhanovi smo vedno veseli novih in starih obiskovalcev, zato vsi prisrčno dobrodošli pri nas!

Nahajamo se na robu Ljubljanske kotline v Tacnu pod Šmarno goro. Tradicija naše kmetije sega v leto 1930, na njej trenutno gospodari že 3. generacija. Ves čas je bila to majhna samooskrbna kmetija, kjer se je pridelovalo vsega po malem, večinoma za lastne potrebe, viške se je tudi prodalo. Trenutno je glavna dejavnost pridelava zelenjave, še vedno pa redimo tudi živali, predvsem kokoši nesnice (talna reja na nastilju iz slame), ki so hranjene z doma pridelano hrano, ter vsako leto zredimo kakega prašiča za lastne potrebe. S tem zaključimo naravni krog in tako pridobimo še kako pomembna naravna gnojila za rast rastlin.

Vse sadike, ki jih sadimo, vzgojimo sami. Ko smo se leta 2000 začeli ukvarjati s pridelavo zelenjave tudi za prodajo, smo sprejeli odločitev, da trg za naše pridelke poiščemo prvenstveno v domačem okolju. Zato smo na kmetiji uredili tudi trgovinico, kjer še danes prodamo večino pridelkov. S tem smo nase prevzeli tudi moralno odgovornost, da so naši pridelki vzgojeni na naraven in zdrav način, saj če ne bi bilo zaupanja bližnje okolice, tudi stalnih kupcev, ki obiskujejo našo kmetijo, ne bi bilo. Z letom 2016 smo se prijavili tudi v postopek certificiranja za ekološke kmetije, da ne le z delom ampak tudi s certifikatom, ki ga pridobivamo, dokažemo našim kupcem, da pridelujemo zdravo zelenjavo.

Zeleni krog za nas predstavlja češnjo na torti in je edina tržna pot izven domačega kraja. Predvsem nam je všeč, da s tem načinom prodaje, ravno tako kot na domu, vzdržujemo neposreden stik med nami, ki pridelke vzgojimo in vami, rednimi kupci Zelenega kroga.

Z obrtno dejavnosto KALA si prizadevam, da dobrote, ki jih ni v izobilju in so vredne nakupa ter uporabe, pripeljem do vas. Menim, da je to danes ključnega pomena, da našim potrošnikom omogočim pot do teh pridelkov in izdelkov, do katerih je težko priti oz. jih v poplavi konvencionalne ponudbe skorajda ni.

Govorim o dobrotah otoka Vis. Že od otroštva so mi bili všeč plodovi naravnih citrusov (limone, pomaranče, mandarine, grenivke, kunkvat, ...) in pot po morju
me je pripeljala, da sem ugledal Vis in si na koncu rekel: “To je to“. Sčasoma sem tudi sam na Visu uredil nasad raznovrstnih dreves, ki so sicer še v razvojni fazi, tako da veliko časa preživim na otoku. V tem delu uživam in ga želim v prihodnosti nadgrajevati in izpopolnjevati. Ko sem opazoval naravo in njene plodove, sem takoj pomislil: zakaj takih citrusov pri nas ni za dobiti? Odgovor je verjetno razdalja in male količine. Z osebno prisotnostjo na otoku ga čedalje bolj spoznavam, kakor tudi ljudi, ki tam živijo. V prihodnosti se bom potrudil še kakšno novo dobroto pripeljati na slovensko tržišče.

Vis obdaja neokrnjena narava, čisto morje, zrak, brez prisotnosti industrije ter močan vpliv mediteranskega podnebja. Velika oddaljenost od kopnega in lega otoka sredi Jadranskega morja, predstavlja precej drugačne podnebne pogoje za rastline. Otok je izpostavljen močnim vetrovom, pretežno južnih smeri, pomanjkanju padavin, visokim temperaturam in soncu, kar je oteževalna okoliščina za škodljivce, zato se lahko rastline branijo brez FFS. Vse lupine citrusov so užitne in se lahko uporabijo.

V pripravi....

EKOLOŠKO PRIDELANA ZELENJAVA

"Gospod Marjan Natek ... vesel je vsakega, ki se oglasi na kmetiji in poziva ljudi, da si naj vsak najde svojega kmeta, ki ga bo zalagal s hrano, pa bomo vsi bolje živeli! Tudi sicer pravi, da nekje 20 % zelenjave zaradi neestetskega videza zavržejo, razdelijo ali gre za krmo živali (kar je še kolikor toliko v redu), v glavni meri pravi, da smo bolj kot trgovci petični potrošniki. Ima tudi precej idej, kako narediti veliko dobrega za slovensko samopreskrbo in kmetijstvo: skupen odkup manj »lepe« hrane v javnih ustanovah, skupno pobiranje zelenjave z dobrodelnimi organizacijami, sploh z ljudmi, ki jo potrebujejo, saj s tem damo neprimeren doprinos tudi socialnemu življenju. Dobro je, da se zopet oblikujejo skupne zadruge pridelovalcev, saj s tem skrbimo, da jemo domačo in zdravo hrano, čeprav ima kako estetsko pomanjkljivost. Bo pa zaradi pozitivne izkušnje še kdaj povabil ljudi, da pridejo sami »v pašnjo« k njemu na polje, če bo višja sila tako hotela."

Vir: http://ebm.si/o/sl/koristno/hrana/472-ljudje-lacni-fizol-pa-na-polju

Naša ekološka kmetija je na slovenskem trgu prisotna že 17 let. To pomeni, da smo v letu 1999 v Sloveniji na štirih različnih lokacijah zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake.

Ena izmed teh lokacij je bila tudi naša, kjer smo zasadili sorto Topaz. Do danes smo pridobili 16 ekoloških certifikatov. Naša skupna površina sadovnjakov meri 8.6 ha. Sadovnjaki so pokriti s protitočno mrežo. Naše površine predstavljajo 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji. Pridelujemo 8 različnih sort jabolk. Vodilna sorta je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot.
Kmetija je registrirana za izvajanje dopolnilne dejavnosti za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.

Naša filozofija in trud, ki ga vlagamo v ta način pridelave je v tem, da živimo z naravo in tako končnemu potrošniku ponudimo zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.

Ekološka kmetija Pehar leži v Otiškem Vrhu, na zadnjih obronkih Pohorja, nad Dravogradom, na nadmorski višini 530 m. Narava v naši okolici je ohranjena, saj zaradi strmega, hribovitega reliefa ni pogojev za intenzivno kmetijstvo, industrija pa se je razvila samo v dolinah.

Kmetija je srednje velika, večino površin obsegajo pašniki za ovce, travniki in gozd. Imamo tudi ekstenzivne sadovnjake, v katerih prevladujejo visokodebelne jablane starih sort. V sadovnjaku je urejen tudi izpust za kokoši nesnice in pitovne piščance, za katere imamo pridobljene ekološke certifikate.

Trudimo se pridelati čimbolj kakovostno hrano. Poleg svežega mesa in jajc so pri nas na voljo tudi izdelki iz dopolnilne dejavnosti, ki poteka na kmetiji: jabolčni sok, jabolčni kis, mošt (jabolčno vino), ki je koroška posebnost, ekološke testenine iz domačih jajc s pšenično in pirino moko, domači piškoti, zelenjava, domači in gozdni sadeži ter gobe predelani za ozimnico, zelišča, posušena in nabrana na domačem vrtu ali v naravi v okolici.

Na stičišču občin Šentjur, Slovenske Konjice in Vojnik, na okoli 600 m nadmorske višine, leži majhen zaselek Zgornje Slemene, kjer je naša ekološka kmetija. Od avtocestnega izvoza Dramlje je oddaljena dobrih 8 km, prav tako pa je dostopna s smeri Slovenske Konjice (15 km) in iz smeri Celja (20 km).

Na naši kmetiji se je vedno kmetovalo na naraven način. Ker je kmetija hribovita, poteka delo pretežno ročno, kar je vodilo k temu, da smo se za ekološko kmetovanje odločili že leta 2000. 7,5 hektarjev zemlje obdelujemo skrbno in s spoštovanjem, saj se zavedamo, da smo od nje odvisni. Kljub težkemu delu, pa nas to delo osrečuje, kakovostni pridelki pa razveseljujejo. Če nas obiščete, si bomo z veseljem vzeli čas za vas, se z vami sprehodili in vam pokazali naše posestvo.

Naša ponudba obsega rastline in pridelke rastlinskega izvora, kot so krompir, krman pesa, lucerna, trava, zelenjava (por, zelena, fižol, pastinak, korenje (rdeče, rumeno), čebula, peteršilj, solata, blitva, rukola, zelje, rdeča pesa), sadje (jabolka, hruške, češnje, marelice, orehi, češplje, maline, jagode, robide, ribez), grozdje ter živali in proizvode živalskega izvora (govedo, kokoši (jajca)).

KMETIJA POLENŠAK, po domače »Krambergerjeva domačija«, se nahaja v Sveti Ani v osrčju Slovenskih goric. Z ljubeznijo kmetujemo na 12 ha površine, od tega imamo 4 ha ekološke pridelave, za katero imamo certifikat.

Ponujamo svežo ekološko pridelano zelenjavo, ki je vzgojena iz domačega ekološkega semena. Ukvarjamo se tudi z živinorejo. Imamo govejo živino, ki se vso leto pase na prostem, prašiče in kokoši nesnice, ki so krmljene s koruzo, pšenico, prosom in krmnim grahom. Tudi vso krmo pridelamo sami.

Spoštujemo naravo in se zavedamo pomembnosti ohranjanja zdravega in čistega okolja. Pri pridelavi ne uporabljamo umetnih gnojil, škropiv ali drugih umetnih dodatkov, s katerim bi obremenilno vplivali na okolje. Na ta način prispevamo k ohranjanju rodovitne in neonesnažene zemlje tudi za prihodnje rodove.

Naša kmetija »Pri Nunčih« se nahaja v Renčah in sicer v zaselku Mohorini, ki leži tik ob vznožju največjega kraškega hriba, Trstelj. S kmetovanjem so pričeli že očetovi starši, v času med obema svetovnima vojnama, ko so zbirali mleko od vseh okoliških kmetov in ga s konjsko vprego in vozom vozili v italijansko Staro Gorico. Po 2. svetovni vojni so prevoz mleka opustili in nadaljevali le z obdelovanjem zemlje za svoje lastne potrebe.

Sam sem poleg redne službe pričel s kmetovanjem leta 2007 in sicer z rejo koz tako, da sem nabavil osnovno čredo, ki je štela 50 koz srnaste pasme. Danes imamo stalno čredo, ki šteje okrog 100 koz, v pomladanskem času, ko imajo mladiče pa seže njihovo število tudi do 200 glav. Večino leta se pasejo pod kraškim robom, kjer je veliko travnatih površin, ki jih imam v pretežni meri v najemu. Skupaj danes obdelujemo oziroma uporabljamo okoli 20 ha zemlje.
Mleko predelamo doma v mlečne izdelke, ki jih prodajamo v različnih trgovinah in na
tržnicah. Proizvajamo razne vrste sirov in sirnih namazov, skuto ter jogurte. Da pa pri proizvodnji čisto nič ne zavržemo, poskrbijo naši krškopoljski prašiči, ki pojedo vse od mleka, kot je sirotka.

Na obrobju mesta Celje leži vas Osenca, v tej vasici pa živi družina Reberšak. Smo manjša hribovska kmetija, ki se ukvarja s prirejo senenega kravjega in kozjega mleka ter predelavo le-tega v vrhunske mlečne izdelke. Na kmetiji imamo tudi nekaj račk in kokošk za jajčka ter konje pasme posavec. Glavna panoga kmetije je seneno mleko, za katerega smo prvi v Sloveniji prejeli certifikat. Vsi naši izdelki so brez GSO in FFS, saj kmetujemo na naravi prijazen način. Naši mlečni izdelki so dobitniki različnih priznanj, največji dosežek pa je znak kakovosti za sladko skuto ter skuto iz kozjega mleka.

Naša kmetija se je, tako kot večina v našem okolišu, ukvarjala predvsem s sadjarstvom in vinogradništvom. Ker pa nismo hoteli biti kot večina, smo že pred 20 leti na domačiji moje mame zasadili sadovnjak kakija. Takrat so se nam vsi smejali, češ, da tega ne bomo mogli nikamor prodat ...

Pred 6 leti sem se odločil, da se zaradi prekomernega škropljenja v vinogradu posvetim samo sadjarstvu. Tako sem na novo zasadil kakije, marelice, breskve, češnje, mandeljne, orehe, lešnike, jabolka, kivi in oljke. Vsako leto na novo zasajam tudi fige. V lanskem letu sem posadil še 50 sadik feijoe. Ker so nasadi še mladi, lahko med vrstami gojim tudi zelenjavo.

Sadovnjaki se nahajajo na štirih različnih lokacijah, vse pa spadajo pod k.o. Dornberk. Zame osebno je najlepši oljčni nasad. Tam je tudi ogromno fig in nekaj mandarinovcev. Obiranje oljk v toplem jesenskem času je nekaj najlepšega, zato ste vabljeni v čim večjem številu.

Naša kmetija obsega vsega skupaj nekaj čez 1 ha intenzivnih površin, vendar je vsega preveč in je potrebno prodajat. Ko so me pred dvema letoma povabili v Zeleni krog predvsem zaradi kakija in kivija, sem se takoj odločil za ekološko pridelavo. Še letos bo naša kmetija v preusmeritvi, naslednje leto pa bomo že ekološka s certifikatom.

Kadarkoli dobrodošli k nam, tako na obisk kot tudi na obiranje raznoraznih plodov.
Nahajamo se na Bojana Vodopivca 6 v Dornberku v Vipavski dolini.

Naša kmetija se ukvarja predvsem s prirejo in prodajo jajc ekološke proste reje. Kokoši se pasejo na travniku. Počivajo na gredi, na leseni lestvi. Gnezda imamo lesena, kokoške jajca nesejo na slami.

Kokoši so krmljene z ekološko hrano, brez pesticidov in GSO, in sicer s koruzo, ječmenom, pšenico in mleto deteljo lucerno.

Smo pod strogo kontrolo s strani inštituta za certifikacijo, kakor tudi s strani veterinarske inšpekcije za varno hrano. Ekološka reja kokoši nesnic ima najstrožja merila glede kvalitete krme, urejenost zunanjega in notranjega prostora ter nočnega počitka.

Pridelujemo tudi vrtnine, poljščine, orehe, maline (drugo leto v preusmeritvi).

Čebelarstvo Veselič je tradicija, ki sega vse v leto 1918. Imamo bogate izkušnje, ki se kažejo v kakovosti našega medu in ostalih čebelarskih proizvodov. Nahajamo se v neokrnjeni naravi Krajinskega parka Kolpa.

Sedaj se predstavljamo tudi v Zelenem krogu, zato vabljeni k ogledu naše ponudbe ter obisku in nakupu na dostavah Zelenega kroga.

Ekološka kmetija Videtič (Eko Markovi) se nahaja na obrobju Bele krajine v neokrnjeni naravi reke Kolpe. Kmetija obsega 20 ha obdelovalnih površin, na katerih smo med prvimi orali ledino v ekološkem kmetovanju.

Ukvarjamo se s pridelavo poljščin, zelenjave ter ovčerejo. Poleg tradicionalnih pridelkov (pira, pšenica, proso, ajda, krompir, česen …), na kmetiji pridelujemo tudi že pozabljene kulture kot so: konoplja, lan, kamut, bela koruza ter amarant. Vse pridelke tudi sami predelamo v olja , moke, zdrobe, ...

V zadnjem obdobju smo se odločili za nakup sodobnega mlina, nove pakirnice ter manjše prodajalne, v kateri ponujamo naše proizvode. Obnovili smo tudi sadovnjak, vinograd, nasad lešnikov in orehov. V prihodnosti nameravamo na trg plasirati tudi ekološke proizvode aronije. Zavedamo se, da je lokalno pridelana sveža ekološka hrana dobra naložba v okolje ter zdravje vseh nas.

V primeru obiska Bele krajine vas vabimo, da si ogledate našo kmetijo in spijete kozarček domačega. Najdete nas na naslovu Stara lipa 11 v Vinici.

Hvala potrošnikom naših proizvodov ter prijateljem Zelenega kroga, da ste del samooskrbne verige.

Kmetija RICORVO se nahaja nad Izolo, katere tradicija sega v drugo polovico 19. stoletja. Na njej živimo tri generacije.

Na samem začetku smo pridelovali grozdje in iz njega odlična vina refošk in malvazijo, ter breskve in jagode. Leta 1990 pa smo se odločili, da bomo poleg 80 starih oljk, ki smo jih imeli ob hiši, zasadili oljčnik. Danes v oljčniku raste okrog 300 oljk, sorte istrska belica, leccino, maurino, pendolino, štorta, ascolana in matta.

Posebnost oljčnega olja RICORVO je ustrezna grenkoba in pikantnost, ki temelji na vsebnosti različnih vrst oljk.
Olje nosi zaščiteno označbo porekla - ZOP - "EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE SLOVENSKE ISTRE" in je ekološke pridelave, kar pomeni, da je pridelano v natančno določenih pogojih. Pridelava poteka v skladu z normativi ekološkega kmetovanja, oljke so ročno obrane v optimalni zrelosti, so hladno stiskane na dan obiranja do 27 stopinj Celzija, skrbno skladiščene in stekleničene.

Poleg oljčnega olja ponujamo tudi vložene oljke v slanici. Oljke so ročno obrane 10 do 15 dni do zrelosti, dokler so še trdne in kompaktne. Razgrenjujejo se po tradicionalnem postopku namakanja (sol in voda). Tekočina se menjuje najprej vsake tri, nato pa vsakih pet dni. Čas razgrenjevanja je odvisen od sorte oljk in pri nekaterih sortah traja tudi do 10 mesecev. Po razgrenitvi se pasterizirajo v kozarcih v slanici.

Naša kmetija s hišnim imenom Pr'Šantovc je dokaj mlada in majhna kmetija, locirana v vasi Smlednik v občini Medvode, registrirana leta 2015. Je produkt ideje samooskrbe, ki je prirastel v ljubiteljsko kmetovanje in še raste. Naš cilj je zagotavljanje zdrave, kvalitetene hrane zase in za ljudi okoli nas.

Vzgajamo različno zelenjavo, katere ponudba je iz leta v leto malo drugačna. Najbolj izstopa sladki krompir, katerega blagodejni učinki so iz leta v leto bolj poznani. Gojimo tudi nekaj jagodičja, največ malin ter robid. Načrtujemo pa tudi majhen nasad sibirskih ter ameriških borovnic.

Hvala, ker nas podpirate in nam s tem omogočate nadaljno rast.