Adorjan
Adorjan
V pripravi...
Burgar
Burgar
Nahajamo se na robu Ljubljanske kotline v Tacnu pod Šmarno goro. Tradicija naše kmetije sega v leto 1930, na njej trenutno gospodari že 3. generacija. Ves čas je bila to majhna samooskrbna kmetija, kjer se je pridelovalo vsega po malem, večinoma za lastne potrebe, viške se je tudi prodalo. Trenutno je glavna dejavnost pridelava zelenjave, še vedno pa redimo tudi živali, predvsem kokoši nesnice (talna reja na nastilju iz slame), ki so hranjene z doma pridelano hrano, ter vsako leto zredimo kakega prašiča za lastne potrebe. S tem zaključimo naravni krog in tako pridobimo še kako pomembna naravna gnojila za rast rastlin.

Vse sadike, ki jih sadimo, vzgojimo sami. Ko smo se leta 2000 začeli ukvarjati s pridelavo zelenjave tudi za prodajo, smo sprejeli odločitev, da trg za naše pridelke poiščemo prvenstveno v domačem okolju. Zato smo na kmetiji uredili tudi trgovinico, kjer še danes prodamo večino pridelkov. S tem smo nase prevzeli tudi moralno odgovornost, da so naši pridelki vzgojeni na naraven in zdrav način, saj če ne bi bilo zaupanja bližnje okolice, tudi stalnih kupcev, ki obiskujejo našo kmetijo, ne bi bilo. Z letom 2016 smo se prijavili tudi v postopek certificiranja za ekološke kmetije, da ne le z delom ampak tudi s certifikatom, ki ga pridobivamo, dokažemo našim kupcem, da pridelujemo zdravo zelenjavo.

Zeleni krog za nas predstavlja češnjo na torti in je edina tržna pot izven domačega kraja. Predvsem nam je všeč, da s tem načinom prodaje, ravno tako kot na domu, vzdržujemo neposreden stik med nami, ki pridelke vzgojimo in vami, rednimi kupci Zelenega kroga.


Habjan
Habjan
Smo družinska kmetija na obrobju mesta Celje. Ukvarjamo se z rejo drobnice, ovc pasme JSR in Texel, pridelavo zelenjave in sadja. Smo ponudnik šolskega sadja in zelenjave. Opravljamo tudi nekatere dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za ekološko pridelavo imamo certifikat SI-EKO-001. Pridelke prodajamo na domu ali pa jih dostavimo kupcem. Ponujamo tudi tedenske zabojčke naše sezonske zelenjave.

Zelenjavo smo začeli pridelovati v zadnji letih. K temu nas je pripeljala majhna samooskrba Slovenije in pomanjkanje lokalne ekološke zelenjave. Borimo se za
dvig samooskrbe in ponujamo svežo ekološko pridelano zelenjavo. Zelenjava je vzgojena iz ekološkega semena in ni tretirana z nikakršnimi pripravki.

Prihodnost je v ekološki pridelavi!

Jurič
Jurič
.
Krivec
Krivec
Kmetija Krivec

Opis pridelovanja sadja in zelenjave


Kmetija Krivec, katere nosilec je že od leta 1999 Herman Krivec, se nahaja v osrčju majhne vasi, Zibike, ki je le nekaj kilometrov oddaljena od znanega turističnega kraja Podčetrtek. Je del kozjanske pokrajine, ki je znana po neokrnjeni naravi in pridelavi ekoloških pridelkov na tamkajšnjih kmetijah. Prav tako se na kmetiji Krivec držimo načel ekološkega pridelovanja sadja in zelenjave, saj smo tudi sami privrženci zdravega načina prehranjevanja. Z obdelovanjem njiv in nasadov se ukvarjamo skozi vse leto.


Slika 1: Kmetija s poslopji in nekaj obdelovalnimi površinami.

Fotografija je bila posneta v začetku mesca julija, ko so vsi pridelki v razcvetu. Zgoraj levo je posajen visok, kolnati fižol putrjek, ki se ga uporablja za solate, boranje, itd. Zaradi bližine gozda dlje drži senco, sonce se kasneje v dnevu upre v površino, fižol zato lažje ohranja vlago in bolje uspeva v navalih poletne vročine.

Pod površino fižola je velika površina namenjena nasadu malin. Zgornji del nasada, ki je že viden na tej fotografiji je bil posajen oktobra 2014 in že pridno prideluje sadeže, katere smo v sezoni 2015 že imeli na voljo na tržnicah po Sloveniji, prav tako je potekala tudi prodaja na domu. V oktobru 2015 smo nasadili še drugo polovico nasada, na tej sliki je na tej površini še lucerna. Skupaj imamo nasajenih okoli 3000 sadik sorte Himbo Queen. Maline obdelujemo ročno, tako okopavanje, obiranje kot tudi obrezovanje. V letu 2016 imamo namen položiti folijo, ki bi omejila količine zeli in s tem tudi krepko zmanjšala količino dela, potrebnega za okopavanje sadik. Malin ne škropimo, vsako leto jim dodajamo domač hlevski gnoj, saj je zaradi izrabe zemlje potrebno dognojevanje. Sadike s tem dobijo potrebna hranila, da lahko v naslednji sezoni dajo primerne količine pridelkov.
V poletni sezoni ponujamo tudi jagode in robide.

Slika 2: Nasad malin med ročnim okopavanjem ob začetku poganjanja, pomlad 2015.











Slika 3:
Nasad med časom prvega obiranja, zgodnje poletje 2015. Malin so v polni rodnosti, sadeži pa veliki, čvrsti in imajo zaradi ugodnega vremena primerno sladkobo.








Leta 2011 smo v bližini doma, na ravni in močvirnati površini, posadili 500 sadik ameriških borovnic, sorte Bluecrop. Nasad je skoraj že v polni rodnosti, pridelki pa so na voljo od julija pa do konca avgusta, včasih še v začetku septembra, kar je seveda odvisno od letine. Nasad ima urejen namakalni sistem, ki skrbi za primerno vsebnost vlage, kar je poleg zemlje z nizkim pH najpomembnejši pogoj za dobro uspevanje ameriških borovnic. Borovnice s kislo zemljo oz. šoto, dobijo dovolj hranil, zato gnojenje in dodajanje drugih hranil ni potrebno. Sadike so posajene v šoto, poleg tega pa so pokrite z žagovino in lesnimi sekanci, kar pri pomore k dobri prepustnosti vlage. Sadike v polni rodnosti, ki jo dosežejo približno po 8 letih, pridelajo do 7 kg sadežev.

Slika 4: Prvi pridelki borovnic.






Slika 5: Nasad po končanem sajenju, november 2011. Postavljeni so že stebri za ograjo, ki varuje pred nadležnimi gozdnimi živalmi, ki med zimo poškodujejo sadike.


Slika 6: Borovnice med cvetenjem, že se kaže dobra letina.


Na sliki št. 1 sta dve površini koruze, v kateri je skrit fižol. Na zgornji njivi je posajen fižol sivček, na spodnji pa češnjevec. Koruza je posajena ročno, na razmak 0,5m vržemo 3 zrna koruze. Ko koruza požene do višine 20cm dosadimo fižol. Koruza je namenjena opori, služi kot steber, na katerega se fižol navija, prav tako pa je idealna za zadrževanje vlage ter brani pred boleznimi, v sušnih obdobjih pa daje fižolu čudovito senco, brez katere bi bilo malo možnosti za uspešen pridelek brez umetnega namakanja, Pridelava fižola je za nas precejšnja obremenitev, saj se škropljenja proti zeli ne poslužujemo, za dobro rast pa je potrebno dvakratno ročno okopavanje.












Slika 7: Ko se fižolovi stroki posušijo, celotne rastline s koli vred potegnemo iz zemlje in jih na zraku do konca posušimo. Stroke nato poberemo s kolov in stolčemo, tako dobimo ven suha zrna. Zrna je potrebno pred prodajo še prebrati.



Slika 8:
Veseli nas vsakoletni bogat pridelek, ki je plačilo za ves vložen trud.






V jesenskem času je na naši kmetiji na voljo ogromno svežega sadja, seveda neškropljenega. Primerno je za takojšnje uživanje, pripravo marmelad, raznih sokov ali pa tudi za zamrzovanje,

Na površini poleg vikenda imamo približno 300 trsov vinograda, v katerem pridelujemo več različnih sort grozdja. Za vino pridelujemo modro frankinjo in muškat, kot jedilno grozdje pa ponujamo gutedl ter izabelo. Iz izabele stiskamo tudi sok, ki je sveže stisnjen in brez konzervansov, primeren za takojšnje zaužitje ali pa ga lahko zamrznete (tako ohranite vse vitamine in je ob odmrznitvi kakor svež).


Slika 9:
Neškropjena izabela, v naši ponudbi sveže stisnjen grozdni sok.





Poleg grozdnega soka ponujamo prav tako sveže stisnjen sok iz starih sort jabolk, kot so bobovec, krivopecelj, carjevič. Na voljo so tudi sama jabolka.



Slika 10:
Domača, neškropljena jabolka sorte carjevič.




Slika 11:
Sveže stisnjen jabolčni sok.



Slika 12: Nalepka za jabolčni sok.








Na površini poleg vinograda in tudi med samim vinogradom je posajenih okoli 100 dreves vinogradniških breskev. Breskve vsako leto dosajamo, saj po približno 10 letih drevo odmre in se posuši. Breskve niso cepljene, sadike naredimo samo in namreč, posadimo koščico sadeža in drevo presadimo na željeno mesto, ko zraste do višine 50cm.
Pridelke obiramo v jesenskem času, na voljo imamo rdeče in bele breskve, oboje brez škropiv ali dodatnih umetnih gnojil.




Slika 13:
Drevo vinogradniške breskve.











Na kmetiji Krivec se vsako leto trudimo, da sebi in strankam zagotovimo kar se da bogate pridelke, ki jih ponujamo na raznih tržnicah po Sloveniji, največ na celjski glavni tržnici, najdete pa nas tudi na ljubljanski tržnici na Vodnikovem trgu.
Ohranjamo tradicijo naravne pridelave in temeljimo na dobrem odnosu s strankami. Delamo dobro z naravo in narava nam to vrača, zato širimo načelo, katerega se tudi držimo: “Živimo zdravo z naravo!”



Kušar
Kušar
.
Muhič
Muhič
V pripravi....
Natek
Natek
EKOLOŠKO PRIDELANA ZELENJAVA

"Gospod Marjan Natek ... vesel je vsakega, ki se oglasi na kmetiji in poziva ljudi, da si naj vsak najde svojega kmeta, ki ga bo zalagal s hrano, pa bomo vsi bolje živeli! Tudi sicer pravi, da nekje 20 % zelenjave zaradi neestetskega videza zavržejo, razdelijo ali gre za krmo živali (kar je še kolikor toliko v redu), v glavni meri pravi, da smo bolj kot trgovci petični potrošniki. Ima tudi precej idej, kako narediti veliko dobrega za slovensko samopreskrbo in kmetijstvo: skupen odkup manj »lepe« hrane v javnih ustanovah, skupno pobiranje zelenjave z dobrodelnimi organizacijami, sploh z ljudmi, ki jo potrebujejo, saj s tem damo neprimeren doprinos tudi socialnemu življenju. Dobro je, da se zopet oblikujejo skupne zadruge pridelovalcev, saj s tem skrbimo, da jemo domačo in zdravo hrano, čeprav ima kako estetsko pomanjkljivost. Bo pa zaradi pozitivne izkušnje še kdaj povabil ljudi, da pridejo sami »v pašnjo« k njemu na polje, če bo višja sila tako hotela."

Vir: http://ebm.si/o/sl/koristno/hrana/472-ljudje-lacni-fizol-pa-na-polju






Pavlič
Pavlič
Naša ekološka kmetija je na slovenskem trgu prisotna že 17 let. To pomeni, da smo v letu 1999 v Sloveniji na štirih različnih lokacijah zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake.

Ena izmed teh lokacij je bila tudi naša, kjer smo zasadili sorto Topaz. Do danes smo pridobili 16 ekoloških certifikatov. Naša skupna površina sadovnjakov meri 8.6 ha. Sadovnjaki so pokriti s protitočno mrežo. Naše površine predstavljajo 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji. Pridelujemo 8 različnih sort jabolk. Vodilna sorta je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot.
Kmetija je registrirana za izvajanje dopolnilne dejavnosti za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.

Naša filozofija in trud, ki ga vlagamo v ta način pridelave je v tem, da živimo z naravo in tako končnemu potrošniku ponudimo zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.
Podkubovšek
Podkubovšek
Na stičišču občin Šentjur, Slovenske Konjice in Vojnik, na okoli 600 m nadmorske višine, leži majhen zaselek Zgornje Slemene, kjer je naša ekološka kmetija. Od avtocestnega izvoza Dramlje je oddaljena dobrih 8 km, prav tako pa je dostopna s smeri Slovenske Konjice (15 km) in iz smeri Celja (20 km).

Na naši kmetiji se je vedno kmetovalo na naraven način. Ker je kmetija hribovita, poteka delo pretežno ročno, kar je vodilo k temu, da smo se za ekološko kmetovanje odločili že leta 2000. 7,5 hektarjev zemlje obdelujemo skrbno in s spoštovanjem, saj se zavedamo, da smo od nje odvisni. Kljub težkemu delu, pa nas to delo osrečuje, kakovostni pridelki pa razveseljujejo. Če nas obiščete, si bomo z veseljem vzeli čas za vas, se z vami sprehodili in vam pokazali naše posestvo.

Naša ponudba obsega rastline in pridelke rastlinskega izvora, kot so krompir, krman pesa, lucerna, trava, zelenjava (por, zelena, fižol, pastinak, korenje (rdeče, rumeno), čebula, peteršilj, solata, blitva, rukola, zelje, rdeča pesa), sadje (jabolka, hruške, češnje, marelice, orehi, češplje, maline, jagode, robide, ribez), grozdje ter živali in proizvode živalskega izvora (govedo, kokoši (jajca)).
Polenšak
Polenšak
KMETIJA POLENŠAK, po domače »Krambergerjeva domačija«, se nahaja v Sveti Ani v osrčju Slovenskih goric. Z ljubeznijo kmetujemo na 12 ha površine, od tega imamo 4 ha ekološke pridelave, za katero imamo certifikat.

Ponujamo svežo ekološko pridelano zelenjavo, ki je vzgojena iz domačega ekološkega semena. Ukvarjamo se tudi z živinorejo. Imamo govejo živino, ki se vso leto pase na prostem, prašiče in kokoši nesnice, ki so krmljene s koruzo, pšenico, prosom in krmnim grahom. Tudi vso krmo pridelamo sami.

Spoštujemo naravo in se zavedamo pomembnosti ohranjanja zdravega in čistega okolja. Pri pridelavi ne uporabljamo umetnih gnojil, škropiv ali drugih umetnih dodatkov, s katerim bi obremenilno vplivali na okolje. Na ta način prispevamo k ohranjanju rodovitne in neonesnažene zemlje tudi za prihodnje rodove.

Pregelj
Pregelj
Naša kmetija »Pri Nunčih« se nahaja v Renčah in sicer v zaselku Mohorini, ki leži tik ob vznožju največjega kraškega hriba, Trstelj. S kmetovanjem so pričeli že očetovi starši, v času med obema svetovnima vojnama, ko so zbirali mleko od vseh okoliških kmetov in ga s konjsko vprego in vozom vozili v italijansko Staro Gorico. Po 2. svetovni vojni so prevoz mleka opustili in nadaljevali le z obdelovanjem zemlje za svoje lastne potrebe.

Sam sem poleg redne službe pričel s kmetovanjem leta 2007 in sicer z rejo koz tako, da sem nabavil osnovno čredo, ki je štela 50 koz srnaste pasme. Danes imamo stalno čredo, ki šteje okrog 100 koz, v pomladanskem času, ko imajo mladiče pa seže njihovo število tudi do 200 glav. Večino leta se pasejo pod kraškim robom, kjer je veliko travnatih površin, ki jih imam v pretežni meri v najemu. Skupaj danes obdelujemo oziroma uporabljamo okoli 20 ha zemlje.
Mleko predelamo doma v mlečne izdelke, ki jih prodajamo v različnih trgovinah in na
tržnicah. Proizvajamo razne vrste sirov in sirnih namazov, skuto ter jogurte. Da pa pri proizvodnji čisto nič ne zavržemo, poskrbijo naši krškopoljski prašiči, ki pojedo vse od mleka, kot je sirotka.
Reberšak
Reberšak
Na obrobju mesta Celje leži vas Osenca, v tej vasici pa živi družina Reberšak. Smo manjša hribovska kmetija, ki se ukvarja s prirejo senenega kravjega in kozjega mleka ter predelavo le-tega v vrhunske mlečne izdelke. Na kmetiji imamo tudi nekaj račk in kokošk za jajčka ter konje pasme posavec. Glavna panoga kmetije je seneno mleko, za katerega smo prvi v Sloveniji prejeli certifikat. Vsi naši izdelki so brez GSO in FFS, saj kmetujemo na naravi prijazen način. Naši mlečni izdelki so dobitniki različnih priznanj, največji dosežek pa je znak kakovosti za sladko skuto ter skuto iz kozjega mleka.
Saksida
Saksida
Naša kmetija se je, tako kot večina v našem okolišu, ukvarjala predvsem s sadjarstvom in vinogradništvom. Ker pa nismo hoteli biti kot večina, smo že pred 20 leti na domačiji moje mame zasadili sadovnjak kakija. Takrat so se nam vsi smejali, češ, da tega ne bomo mogli nikamor prodat ...

Pred 6 leti sem se odločil, da se zaradi prekomernega škropljenja v vinogradu posvetim samo sadjarstvu. Tako sem na novo zasadil kakije, marelice, breskve, češnje, mandeljne, orehe, lešnike, jabolka, kivi in oljke. Vsako leto na novo zasajam tudi fige. V lanskem letu sem posadil še 50 sadik feijoe. Ker so nasadi še mladi, lahko med vrstami gojim tudi zelenjavo.

Sadovnjaki se nahajajo na štirih različnih lokacijah, vse pa spadajo pod k.o. Dornberk. Zame osebno je najlepši oljčni nasad. Tam je tudi ogromno fig in nekaj mandarinovcev. Obiranje oljk v toplem jesenskem času je nekaj najlepšega, zato ste vabljeni v čim večjem številu.

Naša kmetija obsega vsega skupaj nekaj čez 1 ha intenzivnih površin, vendar je vsega preveč in je potrebno prodajat. Ko so me pred dvema letoma povabili v Zeleni krog predvsem zaradi kakija in kivija, sem se takoj odločil za ekološko pridelavo. Še letos bo naša kmetija v preusmeritvi, naslednje leto pa bomo že ekološka s certifikatom.

Kadarkoli dobrodošli k nam, tako na obisk kot tudi na obiranje raznoraznih plodov.
Nahajamo se na Bojana Vodopivca 6 v Dornberku v Vipavski dolini.
Schmidt
Schmidt
Naša kmetija se ukvarja predvsem s prirejo in prodajo jajc ekološke proste reje. Kokoši se pasejo na travniku. Počivajo na gredi, na leseni lestvi. Gnezda imamo lesena, kokoške jajca nesejo na slami.

Kokoši so krmljene z ekološko hrano, brez pesticidov in GSO, in sicer s koruzo, ječmenom, pšenico in mleto deteljo lucerno.

Smo pod strogo kontrolo s strani inštituta za certifikacijo, kakor tudi s strani veterinarske inšpekcije za varno hrano. Ekološka reja kokoši nesnic ima najstrožja merila glede kvalitete krme, urejenost zunanjega in notranjega prostora ter nočnega počitka.

Pridelujemo tudi vrtnine, poljščine, orehe, maline (drugo leto v preusmeritvi).



Veselič
Veselič
Čebelarstvo Veselič je tradicija, ki sega vse v leto 1918. Imamo bogate izkušnje, ki se kažejo v kakovosti našega medu in ostalih čebelarskih proizvodov. Nahajamo se v neokrnjeni naravi Krajinskega parka Kolpa.

Sedaj se predstavljamo tudi v Zelenem krogu, zato vabljeni k ogledu naše ponudbe ter obisku in nakupu na dostavah Zelenega kroga.

Videtič
Videtič
Ekološka kmetija Videtič (Eko Markovi) se nahaja na obrobju Bele krajine v neokrnjeni naravi reke Kolpe. Kmetija obsega 20 ha obdelovalnih površin, na katerih smo med prvimi orali ledino v ekološkem kmetovanju.

Ukvarjamo se s pridelavo poljščin, zelenjave ter ovčerejo. Poleg tradicionalnih pridelkov (pira, pšenica, proso, ajda, krompir, česen …), na kmetiji pridelujemo tudi že pozabljene kulture kot so: konoplja, lan, kamut, bela koruza ter amarant. Vse pridelke tudi sami predelamo v olja , moke, zdrobe, ...

V zadnjem obdobju smo se odločili za nakup sodobnega mlina, nove pakirnice ter manjše prodajalne, v kateri ponujamo naše proizvode. Obnovili smo tudi sadovnjak, vinograd, nasad lešnikov in orehov. V prihodnosti nameravamo na trg plasirati tudi ekološke proizvode aronije. Zavedamo se, da je lokalno pridelana sveža ekološka hrana dobra naložba v okolje ter zdravje vseh nas.

V primeru obiska Bele krajine vas vabimo, da si ogledate našo kmetijo in spijete kozarček domačega. Najdete nas na naslovu Stara lipa 11 v Vinici.

Hvala potrošnikom naših proizvodov ter prijateljem Zelenega kroga, da ste del samooskrbne verige.

Zadel
Zadel
Kmetija RICORVO se nahaja nad Izolo, katere tradicija sega v drugo polovico 19. stoletja. Na njej živimo tri generacije.

Na samem začetku smo pridelovali grozdje in iz njega odlična vina refošk in malvazijo, ter breskve in jagode. Leta 1990 pa smo se odločili, da bomo poleg 80 starih oljk, ki smo jih imeli ob hiši, zasadili oljčnik. Danes v oljčniku raste okrog 300 oljk, sorte istrska belica, leccino, maurino, pendolino, štorta, ascolana in matta.

Posebnost oljčnega olja RICORVO je ustrezna grenkoba in pikantnost, ki temelji na vsebnosti različnih vrst oljk.
Olje nosi zaščiteno označbo porekla - ZOP - "EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE SLOVENSKE ISTRE" in je ekološke pridelave, kar pomeni, da je pridelano v natančno določenih pogojih. Pridelava poteka v skladu z normativi ekološkega kmetovanja, oljke so ročno obrane v optimalni zrelosti, so hladno stiskane na dan obiranja do 27 stopinj Celzija, skrbno skladiščene in stekleničene.

Poleg oljčnega olja ponujamo tudi vložene oljke v slanici. Oljke so ročno obrane 10 do 15 dni do zrelosti, dokler so še trdne in kompaktne. Razgrenjujejo se po tradicionalnem postopku namakanja (sol in voda). Tekočina se menjuje najprej vsake tri, nato pa vsakih pet dni. Čas razgrenjevanja je odvisen od sorte oljk in pri nekaterih sortah traja tudi do 10 mesecev. Po razgrenitvi se pasterizirajo v kozarcih v slanici.