Krošelj
V pripravi ...
Natek
V pripravi....
Pavlič
Naša ekološka kmetija je na slovenskem trgu prisotna že 17 let. To pomeni, da smo v letu 1999 v Sloveniji na štirih različnih lokacijah zasadili prve intenzivne ekološke sadovnjake.
Ena izmed teh lokacij je bila tudi naša, kjer smo zasadili sorto Topaz. Do danes smo pridobili 16 ekoloških certifikatov. Naša skupna površina sadovnjakov meri 8,6 ha. Sadovnjaki so pokriti s protitočno mrežo. Naše površine predstavljajo 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji. Pridelujemo 8 različnih sort jabolk. Vodilna sorta je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot.
Kmetija je registrirana za izvajanje dopolnilne dejavnosti za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.
Naša filozofija in trud, ki ga vlagamo v ta način pridelave je v tem, da živimo z naravo in tako končnemu potrošniku ponudimo zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.
Ena izmed teh lokacij je bila tudi naša, kjer smo zasadili sorto Topaz. Do danes smo pridobili 16 ekoloških certifikatov. Naša skupna površina sadovnjakov meri 8,6 ha. Sadovnjaki so pokriti s protitočno mrežo. Naše površine predstavljajo 20 odstotkov vseh ekoloških sadovnjakov v Sloveniji. Pridelujemo 8 različnih sort jabolk. Vodilna sorta je topaz, ki predstavlja 70 odstotkov površin, sledijo ji sorte opal, luna, rosana, piros, orion, sirus in pilot.
Kmetija je registrirana za izvajanje dopolnilne dejavnosti za pridelavo sadja v ekološki sok, ekološki kis in ekološko suho sadje.
Naša filozofija in trud, ki ga vlagamo v ta način pridelave je v tem, da živimo z naravo in tako končnemu potrošniku ponudimo zdravju zelo koristno sadje, ki ne vsebuje pesticidov, nitratov in podobnih snovi.
Polenšak
KMETIJA POLENŠAK, po domače »Krambergerjeva domačija«, se nahaja v Sveti Ani v osrčju Slovenskih goric. Z ljubeznijo kmetujemo na 12 ha površine, od tega imamo 4 ha ekološke pridelave, za katero imamo certifikat.
Ponujamo svežo ekološko pridelano zelenjavo, ki je vzgojena iz domačega ekološkega semena. Ukvarjamo se tudi z živinorejo. Imamo govejo živino, ki se vse leto pase na prostem, prašiče in kokoši nesnice, ki so krmljene s koruzo, pšenico, prosom in krmnim grahom. Tudi vso krmo pridelamo sami.
Spoštujemo naravo in se zavedamo pomembnosti ohranjanja zdravega in čistega okolja. Pri pridelavi ne uporabljamo umetnih gnojil, škropiv ali drugih umetnih dodatkov, s katerimi bi obremenilno vplivali na okolje. Na ta način prispevamo k ohranjanju rodovitne in neonesnažene zemlje tudi za prihodnje rodove.
Ponujamo svežo ekološko pridelano zelenjavo, ki je vzgojena iz domačega ekološkega semena. Ukvarjamo se tudi z živinorejo. Imamo govejo živino, ki se vse leto pase na prostem, prašiče in kokoši nesnice, ki so krmljene s koruzo, pšenico, prosom in krmnim grahom. Tudi vso krmo pridelamo sami.
Spoštujemo naravo in se zavedamo pomembnosti ohranjanja zdravega in čistega okolja. Pri pridelavi ne uporabljamo umetnih gnojil, škropiv ali drugih umetnih dodatkov, s katerimi bi obremenilno vplivali na okolje. Na ta način prispevamo k ohranjanju rodovitne in neonesnažene zemlje tudi za prihodnje rodove.
Saksida
Naša kmetija se je tako kot večina v našem okolišu ukvarjala predvsem s sadjarstvom in vinogradništvom. Ker pa nismo hoteli biti kot večina, smo že pred 20 leti na domačiji moje mame zasadili sadovnjak kakija. Takrat so se nam vsi smejali, češ da tega ne bomo mogli nikomur prodati ...
Pred 6 leti sem se odločil, da se zaradi prekomernega škropljenja v vinogradu posvetim samo sadjarstvu. Tako sem na novo zasadil kakije, marelice, breskve, češnje, mandlje, orehe, lešnike, jabolka, kivi in oljke. Vsako leto na novo zasajam tudi fige. V lanskem letu sem posadil še 50 sadik feijoe. Ker so nasadi še mladi, lahko med vrstami gojim tudi zelenjavo.
Sadovnjaki se nahajajo na štirih različnih lokacijah, vse pa spadajo pod k.o. Dornberk. Zame osebno je najlepši oljčni nasad. Tam je tudi ogromno fig in nekaj mandarinovcev. Obiranje oljk v toplem jesenskem času je nekaj najlepšega, zato ste vabljeni v čim večjem številu.
Naša kmetija obsega vsega skupaj nekaj čez 1 ha intenzivnih površin, vendar je vsega preveč in je potrebno prodajat. Ko so me pred dvema letoma povabili v Zeleni krog predvsem zaradi kakija in kivija, sem se takoj odločil za ekološko pridelavo. Še letos bo naša kmetija v preusmeritvi, naslednje leto pa bomo že ekološka kmetija s certifikatom.
Kadarkoli dobrodošli k nam, tako na obisk kot tudi na obiranje raznoraznih plodov.
Nahajamo se na naslovu: Bojana Vodopivca 6 v Dornberku v Vipavski dolini.
Pred 6 leti sem se odločil, da se zaradi prekomernega škropljenja v vinogradu posvetim samo sadjarstvu. Tako sem na novo zasadil kakije, marelice, breskve, češnje, mandlje, orehe, lešnike, jabolka, kivi in oljke. Vsako leto na novo zasajam tudi fige. V lanskem letu sem posadil še 50 sadik feijoe. Ker so nasadi še mladi, lahko med vrstami gojim tudi zelenjavo.
Sadovnjaki se nahajajo na štirih različnih lokacijah, vse pa spadajo pod k.o. Dornberk. Zame osebno je najlepši oljčni nasad. Tam je tudi ogromno fig in nekaj mandarinovcev. Obiranje oljk v toplem jesenskem času je nekaj najlepšega, zato ste vabljeni v čim večjem številu.
Naša kmetija obsega vsega skupaj nekaj čez 1 ha intenzivnih površin, vendar je vsega preveč in je potrebno prodajat. Ko so me pred dvema letoma povabili v Zeleni krog predvsem zaradi kakija in kivija, sem se takoj odločil za ekološko pridelavo. Še letos bo naša kmetija v preusmeritvi, naslednje leto pa bomo že ekološka kmetija s certifikatom.
Kadarkoli dobrodošli k nam, tako na obisk kot tudi na obiranje raznoraznih plodov.
Nahajamo se na naslovu: Bojana Vodopivca 6 v Dornberku v Vipavski dolini.
Veselič
Čebelarstvo Veselič je tradicija, ki sega vse v leto 1918. Imamo bogate izkušnje, ki se kažejo v kakovosti našega medu in ostalih čebelarskih proizvodov. Nahajamo se v neokrnjeni naravi Krajinskega parka Kolpa.
Sedaj se predstavljamo tudi v Zelenem krogu, zato vabljeni k ogledu naše ponudbe ter obisku in nakupu na dostavah Zelenega kroga.
Sedaj se predstavljamo tudi v Zelenem krogu, zato vabljeni k ogledu naše ponudbe ter obisku in nakupu na dostavah Zelenega kroga.
Videtič
Ekološka kmetija Videtič (Eko Markovi) se nahaja na obrobju Bele krajine v neokrnjeni naravi reke Kolpe. Kmetija obsega 20 ha obdelovalnih površin, na katerih smo med prvimi orali ledino v ekološkem kmetovanju.
Ukvarjamo se s pridelavo poljščin, zelenjave ter ovčerejo. Poleg tradicionalnih pridelkov (pira, pšenica, proso, ajda, krompir, česen …) na kmetiji pridelujemo tudi že pozabljene kulture kot so: konoplja, lan, kamut, bela koruza ter amarant. Vse pridelke tudi sami predelamo v olja, moke, zdrobe ...
V zadnjem obdobju smo se odločili za nakup sodobnega mlina, nove pakirnice ter manjše prodajalne, v kateri ponujamo naše proizvode. Obnovili smo tudi sadovnjak, vinograd, nasad lešnikov in orehov. V prihodnosti nameravamo na trg plasirati tudi ekološke proizvode aronije. Zavedamo se, da je lokalno pridelana sveža ekološka hrana dobra naložba v okolje ter zdravje vseh nas.
V primeru obiska Bele krajine vas vabimo, da si ogledate našo kmetijo in spijete kozarček domačega. Najdete nas na naslovu Stara lipa 11 v Vinici.
Hvala potrošnikom naših proizvodov ter prijateljem Zelenega kroga, da ste del samooskrbne verige.
Ukvarjamo se s pridelavo poljščin, zelenjave ter ovčerejo. Poleg tradicionalnih pridelkov (pira, pšenica, proso, ajda, krompir, česen …) na kmetiji pridelujemo tudi že pozabljene kulture kot so: konoplja, lan, kamut, bela koruza ter amarant. Vse pridelke tudi sami predelamo v olja, moke, zdrobe ...
V zadnjem obdobju smo se odločili za nakup sodobnega mlina, nove pakirnice ter manjše prodajalne, v kateri ponujamo naše proizvode. Obnovili smo tudi sadovnjak, vinograd, nasad lešnikov in orehov. V prihodnosti nameravamo na trg plasirati tudi ekološke proizvode aronije. Zavedamo se, da je lokalno pridelana sveža ekološka hrana dobra naložba v okolje ter zdravje vseh nas.
V primeru obiska Bele krajine vas vabimo, da si ogledate našo kmetijo in spijete kozarček domačega. Najdete nas na naslovu Stara lipa 11 v Vinici.
Hvala potrošnikom naših proizvodov ter prijateljem Zelenega kroga, da ste del samooskrbne verige.
Vogrin
pridelavo jagod se ukvarjamo od leta 1996. V teh letih naš glavni cilj ni bil kako pridelati čim več jagod, ampak smo iskali odgovor na vprašanje, kako pridelati bolj zdrave, bolj okusne in čim boljše jagode.
Naš nasad se nahaja v Zrkovcih, v neposredni bližini Maribora, jagode pa gojimo v plastenjakih. Pridelava jagod v plastenjakih ima kar nekaj prednosti pred pridelavo na prostem. Jagode niso v tako veliki meri izpostavljene vremenskim spremembam, dozorijo prej, …, najpomembnejša prednost pa je ta, da niso tako izpostavljene možnosti okužb z boleznimi. Že pred leti smo pričeli s poskusi, da bi ugotovili, ali je jagode možno pridelati brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki jih običajno uporabljajo za zaščito pred najnevarnejšo boleznijo jagod v času dozorevanja plodov – sivo plesnijo. Naši poskusi so pokazali, da je to možno. Tako danes ne uporabljamo nobenih sredstev za zaščito pred to boleznijo.
Vendar neuporaba teh sredstev ni možna brez nekaterih drugih ukrepov, ki smo jih uvedli v našem nasadu. Zaradi večje zračnosti v plastenjakih smo zmanjšali dolžino tunelov in povečali prostor med posameznimi sklopi tunelov. Prav tako smo odstranili vrata na plastenjakih. Zmanjšali smo namakanje jagod in na minimum reducirali gnojenje z dušikom. Tudi sorte, ki jih gojimo v našem sadovnjaku, niso sorte, ki jih gojijo v nekaterih nasadih – tiste so namenjene temu, da je pridelek čim višji in da lahko jagode v trgovini čakajo nekaj dni. Sorte, ki jih gojimo, so sorte, ki imajo manjši, a kakovostnejši pridelek. Če tu upoštevamo še to, da plodovi prejmejo manj vode in manj dušika, dobimo plodove, ki so najvišje kakovosti.
V pridelavi jagod je običajna tudi uporaba herbicidov (sredstev za uničevanje plevelov). Tu se največkrat uporabljajo sredstva na osnovi Glifosatov. Ta sredstva niso prijazna do nas in okolja. Zato smo se pred leti odločili, da jih v naših nasadih ne bomo uporabljali. Med grebeni, kjer rastejo jagode, smo tako položili vrtnarsko folijo in s tem popolnoma preprečili rast plevelov. Zato se v naših nasadih tudi herbicidi več ne uporabljajo. Plodove pobiramo vsak dan zgodaj zjutraj. Pobiramo samo plodove, ki so primerno zreli. Takšni plodovi so primerni za uživanje v istem dnevu. Naših plodov (ki jih ne zaščitimo s fitofarmacevtskimi sredstvi proti sivi plesni – za razliko od plodov iz večine drugih nasadov jagod), ne moremo hraniti več dni. Pojejte jih isti dan – takšne so najboljše.
Naš nasad se nahaja v Zrkovcih, v neposredni bližini Maribora, jagode pa gojimo v plastenjakih. Pridelava jagod v plastenjakih ima kar nekaj prednosti pred pridelavo na prostem. Jagode niso v tako veliki meri izpostavljene vremenskim spremembam, dozorijo prej, …, najpomembnejša prednost pa je ta, da niso tako izpostavljene možnosti okužb z boleznimi. Že pred leti smo pričeli s poskusi, da bi ugotovili, ali je jagode možno pridelati brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki jih običajno uporabljajo za zaščito pred najnevarnejšo boleznijo jagod v času dozorevanja plodov – sivo plesnijo. Naši poskusi so pokazali, da je to možno. Tako danes ne uporabljamo nobenih sredstev za zaščito pred to boleznijo.
Vendar neuporaba teh sredstev ni možna brez nekaterih drugih ukrepov, ki smo jih uvedli v našem nasadu. Zaradi večje zračnosti v plastenjakih smo zmanjšali dolžino tunelov in povečali prostor med posameznimi sklopi tunelov. Prav tako smo odstranili vrata na plastenjakih. Zmanjšali smo namakanje jagod in na minimum reducirali gnojenje z dušikom. Tudi sorte, ki jih gojimo v našem sadovnjaku, niso sorte, ki jih gojijo v nekaterih nasadih – tiste so namenjene temu, da je pridelek čim višji in da lahko jagode v trgovini čakajo nekaj dni. Sorte, ki jih gojimo, so sorte, ki imajo manjši, a kakovostnejši pridelek. Če tu upoštevamo še to, da plodovi prejmejo manj vode in manj dušika, dobimo plodove, ki so najvišje kakovosti.
V pridelavi jagod je običajna tudi uporaba herbicidov (sredstev za uničevanje plevelov). Tu se največkrat uporabljajo sredstva na osnovi Glifosatov. Ta sredstva niso prijazna do nas in okolja. Zato smo se pred leti odločili, da jih v naših nasadih ne bomo uporabljali. Med grebeni, kjer rastejo jagode, smo tako položili vrtnarsko folijo in s tem popolnoma preprečili rast plevelov. Zato se v naših nasadih tudi herbicidi več ne uporabljajo. Plodove pobiramo vsak dan zgodaj zjutraj. Pobiramo samo plodove, ki so primerno zreli. Takšni plodovi so primerni za uživanje v istem dnevu. Naših plodov (ki jih ne zaščitimo s fitofarmacevtskimi sredstvi proti sivi plesni – za razliko od plodov iz večine drugih nasadov jagod), ne moremo hraniti več dni. Pojejte jih isti dan – takšne so najboljše.
Zadel
Kmetija RICORVO se nahaja nad Izolo, katere tradicija sega v drugo polovico 19. stoletja. Na njej živimo tri generacije.
Na samem začetku smo pridelovali grozdje in iz njega odlična vina refošk in malvazijo, ter breskve in jagode. Leta 1990 pa smo se odločili, da bomo poleg 80 starih oljk, ki smo jih imeli ob hiši, zasadili oljčnik. Danes v oljčniku raste okrog 300 oljk, sorte istrska belica, leccino, maurino, pendolino, štorta, ascolana in matta.
Posebnost oljčnega olja RICORVO je ustrezna grenkoba in pikantnost, ki temelji na vsebnosti različnih vrst oljk.
Olje nosi zaščiteno označbo porekla - ZOP - "EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE SLOVENSKE ISTRE" in je ekološke pridelave, kar pomeni, da je pridelano v natančno določenih pogojih. Pridelava poteka v skladu z normativi ekološkega kmetovanja, oljke so ročno obrane v optimalni zrelosti, so hladno stiskane na dan obiranja do 27 stopinj Celzija, skrbno skladiščene in stekleničene.
Poleg oljčnega olja ponujamo tudi vložene oljke v slanici. Oljke so ročno obrane 10 do 15 dni do zrelosti, dokler so še trdne in kompaktne. Razgrenjujejo se po tradicionalnem postopku namakanja (sol in voda). Tekočina se menjuje najprej vsake tri, nato pa vsakih pet dni. Čas razgrenjevanja je odvisen od sorte oljk in pri nekaterih sortah traja tudi do 10 mesecev. Po razgrenitvi se pasterizirajo v kozarcih v slanici.
Na samem začetku smo pridelovali grozdje in iz njega odlična vina refošk in malvazijo, ter breskve in jagode. Leta 1990 pa smo se odločili, da bomo poleg 80 starih oljk, ki smo jih imeli ob hiši, zasadili oljčnik. Danes v oljčniku raste okrog 300 oljk, sorte istrska belica, leccino, maurino, pendolino, štorta, ascolana in matta.
Posebnost oljčnega olja RICORVO je ustrezna grenkoba in pikantnost, ki temelji na vsebnosti različnih vrst oljk.
Olje nosi zaščiteno označbo porekla - ZOP - "EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE SLOVENSKE ISTRE" in je ekološke pridelave, kar pomeni, da je pridelano v natančno določenih pogojih. Pridelava poteka v skladu z normativi ekološkega kmetovanja, oljke so ročno obrane v optimalni zrelosti, so hladno stiskane na dan obiranja do 27 stopinj Celzija, skrbno skladiščene in stekleničene.
Poleg oljčnega olja ponujamo tudi vložene oljke v slanici. Oljke so ročno obrane 10 do 15 dni do zrelosti, dokler so še trdne in kompaktne. Razgrenjujejo se po tradicionalnem postopku namakanja (sol in voda). Tekočina se menjuje najprej vsake tri, nato pa vsakih pet dni. Čas razgrenjevanja je odvisen od sorte oljk in pri nekaterih sortah traja tudi do 10 mesecev. Po razgrenitvi se pasterizirajo v kozarcih v slanici.