13. 07. 2016

Kmetje pridelujejo in nas oskrbujejo s kvalitetno svežo zelenjavo in sadjem, na nas pa je, da pridelek, ki ga ne uspemo takoj zaužiti, s pravilnim shranjevanjem čim dlje ohranimo svež in kakovosten, saj se v obranih plodovih kemijski procesi ne ustavijo. Pridelki zorijo in voda izhlapeva. Še posebej koristni so podani napotki in pojasnila v primeru (nakupa) večjih količin svežih pridelkov.

Za shranjevanje svežih živil v hladnem prostoru so primerni samo popolnoma zdravi in nepoškodovani plodovi, kar pomeni, da užijemo najprej tiste najbolj zrele, največje in morda že rahlo načete plodove, zdrave pa namenimo za kasnejšo sprotno porabo po potrebi. Zelenjavo, ki jo kupite in je povezana v šope, da posamezni listi ali kosi ne odpadejo, je potrebno razrahljati ter odstraniti trakove in vrvice, s katerimi je povezana, saj ji tako omogočimo dihanje.

Idealni prostori shranjevanja so temne kleti, ki jih redno zračimo, kjer je vlažnost med 80 in 95%, temperatura zraka pa od 1 do 5˚C. Pogosto je v prostorih zrak preveč suh. Če imamo možnost, naj bodo tla naše kleti opremljena z vedno vlažnimi opekami ali zemljo. Če te možnosti nimamo, v kleti postavimo vedra z vodo. Manj vlage in višjo temperaturo preneseta čebula in česen.

Kleti dobro očistimo in vanje zložimo lesene zabojčke z enakomerno razporejenimi in suhimi pridelki. Po možnosti naj se plodovi ne dotikajo med seboj in če je le mogoče, zabojčke razporedimo po prostoru. Buče, česen in čebulo lahko hranimo kar na policah, še bolje pa jih je hraniti v visečih mrežah. V primeru nevarnosti prihoda glodavcev, je za vse pridelke dobrodošlo pokrivanje z mrežami. Krompir obvezno shranjujemo v temi, ker svetloba povzroči nastanek zelenih mest.

Skupaj ne shranjujemo niti korenja in čebule, niti čebule in krompirja.



V posameznem zaboju naj bodo sadeži približno enake velikosti in stopnje zrelosti. Redno pregledujmo zabojčke, odstranjujmo nagnite plodove in najprej porabimo tiste največje, nato srednje in na koncu najmanjše sadeže.

Če imamo več zabojev istega sadja in ne želimo, da vsi dozorijo naenkrat, jih nikar ne shranjujmo skupaj. Zorimo jih postopoma. Nekaj sadežev, ki bi jih radi dozoreli na hitro, shranimo posebej in jim dodajmo kakšno jabolko ali banano. Pokrijmo jih, da bo etilen, imenovan tudi zorilni plin, hitreje deloval.

Korenje lahko shranjujemo tudi v zabojih, napolnjenih z vlažnim peskom ali žagovino. Le paziti moramo, da se korenje, naloženo v plasteh, med seboj ne dotika. Najprej nasujemo plast materiala, potem razporedimo plast korenja, pa plast materiala in tako vse do vrha, kjer nalaganje zaključimo s plastjo peska ali žagovine.

Če kleti nimamo in premoremo košček zemlje ob hiši, si zasipnico pripravimo kar zunaj. Izkopljemo meter globoko luknjo, nato na dno položimo slamo in nalagamo plast za plastjo, menjaje korenje in slamo. Zaključimo s slamo, nanjo pa damo še približno 20 cm prsti. Če te možnosti nimamo, lahko korenje hranimo tudi v hladilniku.

Sveže sadje in zelenjava vsebujeta največ hranilnih snovi (mineralov in vitaminov), zato je najbolje, da jih skladiščimo nepredelane. Samo v primeru, če res nimamo primernega prostora, se lotimo postopkov konzerviranja in zamrzovanja. Za vsako živilo izberemo tak postopek, da bomo kar najbolj ohranili njegovo hranljivost in kakovost ter dosegli kar največjo trajnost.

Za konec pa še nekaj izbranih primerov shranjevanja zelenjave in sadja za sprotno porabo:

(VIR - http://ebm.si/o/sl/koristno/hrana/382-shranjevanje-sadja-in-zelenjave-v-hladilniku-tudi-tako-preprecujemo-nastajanje-odpadkov)

Bazilika - ni zelo obstojna in jo je težko ohraniti svežo. Ne mara niti mraza niti mokrote. Najboljši način je, da jo naložite (tako da lahko diha – ne preveč natlačeno) v neprodušno posodo/kozarec. V posodo poleg nje vstavite majhen vlažen kos papirnate brisače, ki ga menjate vsak dan. Posodo/kozarec z baziliko postavite na hladnejši predel pulta. Zdržala naj bi 5-7 dni.

Bučke - nekaj dni zdržijo tudi na hladnem pultu. Če jih boste uporabili kasneje, jih zavijte v krpo in postavite v hladilnik. Zdržijo 4-5 dni, vendar jih ne perite. Narezane bučke dajte v zaprto posodo ali zavijte v alufolijo; v hladilniku ostanejo sveže 2-3 dni.
OPOMBA: V hladilniku lahko bučke drastično spremenijo okus, zato to možnost uporabite le, če ne gre drugače.

Čebula - hranite jo v hladnem, temnem in suhem prostoru (do 15 stopinj). Naj bo dobro prezračena, zato jih ne nalagajte eno na drugo – če visi v vencu, je morda še najbolje. Zdrži 2-3 mesece. Ne shranjujte čebule poleg krompirja, saj se s kemijsko reakcijo pospeši razpadanje obeh. Če želite shraniti narezano čebulo, jo dajte v zaprto posodo, kjer bo zdržala 2-3 dni.

Česen - najdlje zdrži v mrzlih, temnih prostorih. Pri temperaturi do 16 ⁰C zdrži 3-5 mesecev. Če imate česen sesekljan, v hladilniku zaprt v neprodušni posodi zdrži dan ali dva.

Koleraba - ima najraje hladno, temno in vlažno klet. Zdrži tudi v zaprti posodi v zaprtem predalu v spodnjem delu hladilnika – tako ohranja vlago. Sveža ostane 2-3 tedne.

Korenje - da bo dlje ostalo sveže, mu odrežite zeleni del. V hladilniku naj bo v zaprti posodi z veliko vlage – povijte ga v mokro krpo ali pa vsake dva dni operite v hladni vodi. Tako bo zdržal 3-4 tedne.

Krompir - (podobno kot čebula in česen) se najbolje počuti v hladnem, temnem in suhem prostoru; na primer v gajbici, v temnem koncu shrambe, lahko pa ga imate tudi v papirnati vreči. V shrambi zdrži 1-2 tedna.

Kumare - zavijte jih v vlažno krpo in položite v hladilnik, kjer ostanejo sveže en teden. Če jih nameravate pojesti en ali dva dni po nakupu, zdržijo tudi na hladnem zunaj hladilnika. Če v hladilnik dajete narezane ali sesekljane kumare, jih dajte v posodo s pokrovom, kjer bodo ostale sveže 1–2 dni.

Mlada čebula - odstranite elastiko/trak, če je povezana v šop in hranite v spodnjem predalu hladilnika.

Paprika - operite jo samo, preden jo boste pojedli, saj ji vlaga skrajša dobo shranjevanja. Če jo boste porabili v roku dveh dneh, jo lahko hranite v hladnem prostoru, če pa ne, jo spravite v spodnji predal hladilnika.

Paradižnik - nikoli ga ne dajajte v zmrzovalnik (razen kuhanega). Odvisno od zrelosti, vendar paradižnik lahko zdrži v shrambi tudi do dva tedna. Ko je popolnoma dozorel, ga dajte v hladilnik, kjer bo zdržal 2-3 dni. Če bi radi pospešili zorenje, ga dajte v papirnato vrečko skupaj z jabolkom. Paradižnik v hladilnik shranjujete v odprti posodi in pazite, da ne bo natlačen.

Por - zavijte ga v mokro krpo ali položite v posodo z nekaj vode (1 cm). Tako lahko ostane tudi dva dni zunaj hladilnika. Če ga daste v hladilnik, zdrži 3-4 dni.

Solata - vlažno hranite v neprodušni posodi v hladilniku. Pred shranjevanjem v hladilniku je ne perite. Zdržala bo 3-4 dni.

Stročji fižol - rad ima vlago, ne pa mokrote. Mokro krpo položite preko odprte posode in postavite v hladilnik. Zdrži 5-7 dni.

Zelje - na hladnem (na pultu, v shrambi) zdrži do enega tedna, v hladilniku (v spodnjih predalih) pa več. Olupite zunanje liste, če začnejo veneti, vendar ga ne perite. Zelje po enem tednu začne izgubljati vlago, zato ga porabite čim prej. V hladilniku zdrži najmanj en teden.

Breskve - (in večino koščičastega sadja) se daje v hladilnik, ko so popolnoma zrele. Če dobite še pretrde, vam bodo v 2-3 dneh dozorele na pultu. V hladilniku zrele zdržijo 3-5 dni.

Marelice - lahko hranite na hladnem pultu in na sobni temperaturi. Nezreli sadeži dozorijo v 1-3 dneh. Če so zelo zrele, jih dajte v hladilnik v odprti posodi, kjer bodo sveže zdržale 4-5 dni.

Jabolka - hranite jih na hladnem pultu ali polici, kjer zdržijo do dveh tednov. Za daljši čas jih naložite v kartonsko škatlo (ali leseno gajbico) in postavite v hladilnik ali hladno klet, kjer zdržijo več mesecev. V hladilniku zdržijo 7-10 dni. Če so jabolka narezana, jih pokapajte z limoninim sokom in hranite v zaprti posodi v hladilniku; taka zdržijo 2-3 dni.

Jagodičje (jagode, maline, borovnice ...) - Ne pozabite, da je to sadje mehko in se hitro poškoduje. Ne perite jih, preden jih daste v hladilnik. Pazite, da jih ne naložite preveč na tesno, raje razprostrite po širši posodi. Lahko jih hranite tudi v papirnati vrečki, vendar ne na pretesno. Preden jih zaužijete, pustite, da se sadje ogreje na sobno temperaturo; tako so okusnejše in slajše. V hladilniku zdržijo 2-3 dni.